s šah (igra)

См. также в других словарях:

• šah — šȁh m <N mn šȁhovi> DEFINICIJA 1. pov. titula vladara u Iranu, Afganistanu i nekim zemljama sred. i J Azije 2. sport a. igra na 64 crno bijela polja i s dva put po šesnaest bijelih i crnih figura b. term. šahovska garnitura, ploča s… …   Hrvatski jezični portal

• ígra — e ž (ȋ) 1. glagolnik od igrati: a) ob koncu prvega polčasa je postala igra zanimivejša; z atraktivno igro sta moštvi navdušili gledalce; gostje so vsilili domačinom svoj način igre; spoznati pravila igre / publ. hitra in napadalna igra pod košem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• šáh — a m (ȃ) 1. družabna igra, pri kateri si dva igralca s premikanjem figur prizadevata doseči položaj, ko se nasprotnikov kralj ne more ubraniti napadu: igrati šah; partija šaha / z njim se je seznanil pri šahu / razvoj jugoslovanskega šaha ♦ šah.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• kombinatóren — rna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kombiniranje: ima velike kombinatorne sposobnosti / nogometaši so se branili s solidno tehniko in kombinatorno igro kombinatórno prisl.: šah igra izrazito kombinatorno …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• igráti — ám nedov. (á ȃ) 1. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem a) dramski tekst: že dalj časa igrajo Hamleta; v gledališču igrajo komedijo, tragedijo / v Hlapcih igra Jermana vlogo Jermana; odlično je igral ljubimca / igral je po režiserjevi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• partíja — e ž (ȋ) 1. družabna igra, zlasti šah, kot enkratna uresničitev: igrati dve partiji / dobiti, izgubiti, prekiniti partijo / šahovska partija; partija taroka, tenisa ♦ šah. oceniti partijo določiti rezultat prekinjene partije; preigrati izgubljeno …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• čŕn — í ž (ȓ) 1. knjiž., redko črnjava, črno: črn za nohti 2. nav. slabš., zlasti v ruskem okolju preprosto, revno ljudstvo: črn je popivala po krčmah a o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je take barve kot oglje ali saje, ant. bel: črni lasje; črn maček;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• slép — a o prid. (ẹ̑ ẹ) 1. ki ni sposoben zaznavati svetlobe, barv: slep človek; fant je od rojstva slep; slep za barve; na starost je postal skoraj slep; slep na eno oko; gluh in slep / mladiči so še slepi / slepo oko; ekspr. njene oči so slepe od… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• figúra — figúr|a ž 1. {{001f}}a. {{001f}}prikaz čovjeka, životinje itd. na slici ili izveden u skulpturi b. {{001f}}pisani ili tiskani simbol koji predstavlja sve osim slova, posebno brojka 2. {{001f}}stas, oblik tijela [ima lijepu ∼u] 3. {{001f}}zadana… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

• figura — figúra ž DEFINICIJA 1. a. prikaz čovjeka, životinje itd. na slici ili izveden u skulpturi b. pisani ili tiskani simbol koji predstavlja sve osim slova, posebno brojka 2. stas, oblik tijela [ima lijepu figuru] 3. zadana kretnja u plesu,… …   Hrvatski jezični portal

• cȅntar — m 〈G tra, N mn tri〉 1. {{001f}}ono oko čega se sve skuplja, čemu teži [∼ interesa; ∼ pažnje] 2. {{001f}}središte grada, dio grada kojemu gravitiraju drugi dijelovi [gradski ∼] 3. {{001f}}sport a. {{001f}}točka igrališta, odakle počinje igra b.… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika